
Zelo pomembna naloga pnevmatike je odstranitev vode iz tekalne površine v primeru vožnje na mokrem cestišču.
Aquaplaning je pojav, pri katerem pnevmatika nima več stika s cesto, ampak drsi po vodi. Nastane zato, ker se zaradi prevelike količine vode in hitrosti, voda ne uspe odstraniti od pnevmatike oziroma iz kanalov pnevmatike. Kadar je pritisk vode previsok, in se voda več ne odstranja, stik med cestiščem in pnevmatiko izgine. Takrat izgubimo kontrolo nad vozilom.
Eden prvotnih vzrokov vodnega klina je obraba gum. Pri obrabljenih gumah so namreč profili manj globoki, zato je težje izpodriniti preveliko količino vode. Stična površina med pnevmatiko in cesto (oprijem) se izredno zmanjša in tveganje vodnega klina se poveča, zlasti če prehitro zavijate, zavirate ali pospešujete.
Opis različnih faz pred vodnim klinomPrenizko polnjene gume poveča tveganje vodnega klina.
Tlak gume | Hitrost | Pojasnilo | |
---|---|---|---|
![]() |
2.4 bar (35psi) | 0 km/h | Celotna tekalna površina (temni del na sliki) je v stiku s cesto. |
![]() |
2.4 bar (35 psi) | 100 km/h | Reducirana stična površina, ampak kanali pnevmatike vodo učinkovito izpodrivajo. |
![]() |
2 bar (30 psi) | 100 km na uro | Stična površina je zelo reducirana. Veliko tveganje za vodni klin. |
![]() |
1.7 bar (25 psi) | 100 km na uro | Voda ostaja pod gumo. Pnevmatika se ceste več ne dotika, pojavi se vodni klin. Vozila se ne da več kontrolirati. |